O dogajanju na gori Tabor poročajo vsi evangelisti.
Katera gora je v mojem življenju pustila posebno sled? V SP izstopa gora Sinaj (deset zapovedi), gora Tabor (blagri), gora Kalvarija (Jezusova smrt)…..
Jezusa je tudi Satan povedel na visoko goro, pokazal mu je vso slavo, bogastvo in moč ter rekel: »Če predme padeš in me moliš…« (evangelij 1. postne nedelje)
Sedaj pa Jezus sam povede tri učence (Petra, Jakoba in Janeza) na goro in ne pokaže kraljestev sveta, slave, moči, ampak svoje Božje veličastvo…in učenci sami popadajo po tleh in ga počastijo, molijo.
Evangelist Luka pravi: med tem, ko je Jezus molil, se je njegovo obličje spremenilo, njegova oblačila si zasijala… MOLITEV je vedno prostor spremenjenja: v molitvi se pogled na stvari, dogodke, ljudi spremeni. Celo trpljenje dobi svoj smisel. Kako je z mojo (našo) molitvijo? Imam zanjo čas, potrebo…?
Jezusovo obličje je zažarelo, da bi žarel tudi tisti, ki ga zre…svetloba prihaja od znotraj, iz središča Njegove osebe (ikone vedno to razodevajo)…Jezus s spremenjenjem za nekaj trenutkov odpre vrata do cilja…do nebeške slave, da pot za apostole (in nas) ne bi bila pretežka, da jih opogumi, da ne bi padli v skušnjavo.
Avguštin:
Gora Tabor je OKNO, KI NAM ODPIRA POGLED V PRIHODNOST, v Očetov dom, kjer je naš cilj, kjer so že mnogi naši dragi… (stari Rimljani so poznali rek: vse kar delaš delaj z mislijo na konec).
Gora Tabor je tudi ŽAROMET, KI OSVETLJUJE SEDANJOST…Očetov glas pravi NJEGA (Jezusa), POSLUŠAJTE!! Koliko jih je, ki želijo pritegniti našo pozornost.
Koga res poslušamo, koga slišimo, komu sledimo? Slišimo Jezusov glas? Imamo pogum, da mu sledimo?
Gora spremenjenja je tukaj: Jezusovega na oltarju in mojega ter tvojega pa je kje? Jezus bo gotovo navzoč v posvečenem kruhu in vinu. Po posvetilnih besedah se bo kruh spremenil v Jezusovo telo in vino v Jezusovo kri. Se bo spremenilo tudi kaj v mojem in tvojem srcu in življenju? Res želim, prosim v ta namen?
Morda pa naredim prvi korak na poti spremenjenja, spreobrnjenja. Vsaka pot se prične s prvim korakom.
NEJC ZAPLOTNIK, alpinist, ki je umrl l. 1983 pod ledenikom v Himalaji, v knjigi z naslovom POT zapiše nekako takole: Moram na goro, ne zaradi gore, zaradi poti: pot je mnogo lepša od cilja. Na poti srečujem sebe, na poti stopa Bog z menoj v korak, da bi mu lahko jaz sledil v dolini.
Zato smo tu, da bi Bog stopil v korak z nami, da bi, ko se vrnemo v dolino, na svoje domove, v šolo, v službo, lahko stopili mi v korak z Njim.
Amen.