Še vedno je navzoča miselnost, da se skupaj od šolskih klopi poslovimo tudi od cerkvenih.
Vir moči: Nikoli si ne drznemo dopustiti, da bi avtomobilu zmanjkalo goriva ali mobitelu baterije. Koliko bolj pomembno je napolniti dušo z Jezusom! Z Njim v srcu lahko zmoremo vse korake tedna pred seboj. Zaradi Njega lahko delujemo, Njegova moč nas naredi boljše in bolj vesele, z Njim smo bolj sproščeni in opremljeni za čisto vse.
Objem: Ste že kdaj občutili Božji objem? Resničen je. Kadar smo v stiski, je tolažilen, kadar smo veseli, se v objemu z nami veseli. Kadar smo zaskrbljeni, je njegov objem močan, kadar smo šibki, je trden. Morda ga ne čutimo fizično, a dejstvo, da nas med sveto mašo objema in nosi na rokah, je gotovo razlog, da se tja vračamo znova in znova.
Izročitev: Pri sveti maši kot majhni otroci zlezemo v najbolj varen, topel, razumevajoč in zaščitniški objem, kar jih obstaja. To je objem brez obsojanja, brez obtoževanja. To je objem popolnega sprejemanja in zaščite, kar jih je mogoče okusiti. Izpustiti to možnost pred skokom v naslednji teden je kot oditi v hribe s prazno steklenico vode.
Prejem: Ko bi se le zavedali, kakšen luksuz in hkrati zastonjski dar je prejem Jezusa v obliki svete evharistije. Noben čarobni napoj in noben eliksir ne premore toliko moči, kot je prejmemo pri sveti maši. Z Jezusom tako postanemo nepremagljiva ekipa v vseh bojih, ki jih bijemo preko tedna.
Zaščita: Pri sveti maši se okoli nas naredi oklep, ki kljubuje vsem izzivom, s katerimi se srečamo. To je oklep, ki ga ne poškoduje nobena puščica, ki bi nam kakorkoli želela škodovati ali nas onesposobiti. To je oklep, s katerim se lahko podamo v katerikoli boj in smo lahko prepričani, da bomo iz njega odšli kot zmagovalci.
Prošnja: Pri sveti maši lahko pred Boga prinesemo svoje prošnje. Pred njega lahko prinesemo vsa skrita hrepenenja, tudi tista, ki jih ne upamo na glas izreči niti sami pred seboj. Pred nami je poslušalec, ki komaj čaka, da naše življenje naredi polno, veselo, izpolnjeno.
Zahvala: Hvaležnost za teden za seboj, hvaležnost za odnose, ki jih živimo, hvaležnost za izkušnje in materialne stvari, ki jih imamo – vse to med sveto mašo prinesimo pred Boga in opazujmo, kako vse te darove še pomnoži, kako nas z njimi obsiplje in kako komaj čaka, da nam da še več in več.
Mojca Koren Lapajne