Z načrtovanjem stolov in podobnega se ukvarjam od leta 1987, ko sem si nabavil prvi stroj za obdelavo lesa in si uredil delavnico v hiši, kjer stanujem. Na vprašanje, koliko stolov in drugih kosov sem zasnoval do sedaj, težko odgovorim, saj je meja med novim izdelkom in varianto prejšnjega težko določljiva. Nekoliko bolj širokogrudno naštevanje bi se ustavilo okrog številke 350. Pri svojem delu se zgledujem po slovenski umetnostni tradiciji. Posebej poudarjam delo arhitekta Jožeta Plečnika in njegov ustvarjalni slovenski slog. Občudujem prijaznost ljudske umetnosti, pri čemer posebej izpostavljam arhitekturo slovenskih kozolcev. Mislim, da so to male slovenske katedrale. Podobo slovenskih mest in vasi sta najbolj zaznamovala gotika in barok. Pojem najlepšega na Slovenskem pripada baročnemu stilskemu izročilu. Našteto naj bi bil okvir in izhodišče mojega snovanja. Seveda ne gre za replike; pri vseh izdelkih je mogoče najti tudi elemente modernizma v vseh mogočih registrih tega pojma. Tudi v mojem novomeškem delu naj bi bilo tako.
Cerkvena oprema zavzema pomemben del v mojem opusu. Zaradi dveh stolov, ki sem ju zasnoval za papeža Janeza Pavla II., me nekateri imenujejo kar »papežev mizar«.
Škofov sedež – katedra – je pomemben element v vsaki stolni cerkvi, ki prav po njem nosi svoje ime: stolnica, katedrala. Simbolično ta stol predstavlja učiteljsko službo voditelja Božjega ljudstva v krajevni Cerkvi.
Doletela me je čast, da sem mogel zasnovati škofovski stol za znano kapitelsko cerkev v Novem mestu. Ob tem se je izkazala potreba še po drugih kosih opreme: za dva lateralna in dva sublateralna stola, kamnit podstavek, stensko oblogo, klopi za ministrante, mizice za darove, stol za župnika in še dva stola za duhovnika. Pred slednjimi stoji nov ambon. Posebnost je lesena stenska obloga za škofovimi sedeži, ki je posuta s polkroglami iz kamnov nabranih po vsej novomeški škofiji. Polkrogel je 71, kolikor premore škofija župnij. Gre za simbolno opredelitev vesoljnega zvezdnatega neba in prisotnosti celotnega cerkvenega občestva novomeške škofije.
Škofijske sedeže sem risal ob mislih na pelikana. Tomaž Akvinski enači pelikana s Kristusom. Ta ptič naj bi si do krvi izkljuval prsi zato, da bi v stiski nahranil mladiče. Ročne naslone je res mogoče primerjati z eleganco glave in vratu tega ptiča. Razprostrta krila je mogoče zaznati v pahljačastem stiku stolov s kamnito podstavo. Kdor sedi na teh stolih, naj bi bil v pelikanovem/božjem okrilju.
Naj še pripomnim, da so mnoge izvorne oblike mojih stolov povzete iz rastlinskega in živalskega sveta. Zato ni naklučje, da se nekateri moji stoli imenujejo: Arbor vitae (stol za papeža Janeza Pavla II.), levji stol, konj, Bambi, slon, helix … Tako kot so usklajene in harmonične oblike rastlin in živali, naj bi bili tudi moji stoli. Vsaka oblika naj bi bila logična izpeljava prejšnjih in obratno. Vsa stilska obdobja v likovni umetnosti se v veliki meri držijo tega principa.
Ko je bilo vse izdelano in postavljeno na svoje mesto, sem bil deležen nekaj pomenljivih in vprašujočih pogledov. Nekako takole sem odgovoril: »Novi kosi opreme stojijo v bližini prelepih baročnih sedilij iz 18. stoletja. Naj nekoliko neskromno pripomnim, da se nova oprema junaško in brez zadrege konfrontira z baročnim veličastjem.« Načrte je potrdil delovni škofijski odbor s škofom msgr. Andrejem Glavanom in župnikom dr. Silvestrom Fabijanom. Od spomeniškega varstva je nad delom bedela mag. Marinka Dražumerič, ki je zaslužna za to, da so se ob novi opremi zgledno uredili tlaki v cerkvi.
Kamnoseška dela in tlake je izvedlo podjetje Kocjan iz Škocjana. Bleščeče polkrogle je izdelal kamnosek Lojze Grošelj iz Jesenic. Vse delo iz dolenjske orehovine in hruškovine je mojstrsko opravilo mizarstvo Tratar iz Ljubljane.
Prof. dr. Janez Suhadolc, arhitekt
[Best_Wordpress_Gallery id=”19″ gal_title=”POSTAVITEV SEDALIJ”]