Na letošnjem oratoriju v Šmihelu smo skupaj z Dominikom Saviem spoznavali in okušali pot svetosti ter tako bolj trdno spletli vezi z Bogom. Na začetku dneva, potem ko so se vsi otroci vpisali v delavnice, smo zapeli himno letošnjega oratorija ter dvignili zastavo. S tem in z molitvijo smo blagoslovili celoten dan, saj kot pravijo: »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« Nato smo si skupaj ogledali gledališko igro, ki so jo pripravili pridni animatorji ter tako v svoj dan povabili še Dominika Savia. Animatorjem je zgodba igre še kako pomagala pri katehezah, skozi katere so otroci še bolj podrobno spoznavali Dominikovo življenje in njegove življenjske preizkušnje. Skozi celoten teden smo namreč odkrili kar nekaj zelo pomembnih lastnosti Dominika, kot so: svetost, prijaznost, sočutje, ljubezen, vztrajnost, vestnost in molitev oz. sodelovanje z Bogom. Po zasluženem polnjenju preko 250 želodčkov, bilo nas je namreč 199 otrok in 63 animatorjev, smo imeli preko petnajst delavnic: kemijska, frizerska, novinarska, avtopralniška, skavtska, pirografska, šahovska, gasilska, glasbena, pravljična, športna, računalniška (kjer na žalost otrok in na srečo staršev otroci niso igrali računalniških igric) … Nato je sledila velika igra, kjer smo se poleg veliko smeha in zabave tudi marsičesa naučili. Spoštovali smo pravila ter poslušali glavnega animatorja, ki je bil zadolžen za veliko igro. Sama sem se zelo zabavala in po vsej verjetnosti nisem bila edina, ki je že komaj čakala na naslednjo veliko igro, saj so bile res zeloooo dobro pripravljene in organizirane. Novinarska delavnica mi je na koncu tedna še zaupala, da so otroci najbolj uživali na četrtkovem izletu po okoliških igriščih, kjer smo imeli pripravljene sestavljanke s slikami iz Dominikovih življenjskih postankov, kot sta bila na primer Mondonio in Torino. Največkrat so bile omenjene tudi osvežujoče vodne igre, ki so bile v petek, saj prav noben otrok ali animator na koncu dneva ni bil suh. Oratorijski dan v Šmihelu se je končal s spustom zastave, himno ter molitvijo, s katero smo se še posebej zahvalili za dan, ki je bil za nami. Menim, da se moramo prav vsi, tako animatorji kot tudi udeleženci, zahvaliti Bogu za prečudovito sončno vreme, nepoškodovana telesa ter še eno veliko izkušnjo, ki nam bo zagotovo še kako prav prišla v življenju. Upam, da se prihodnje leto spet ponovno vidimo in se tudi že močno veselim kakšnega novega nasmejanega obraza.
Animatorka Ema Molan
Projekt je sofinancirala Mestna občina Novo mesto 
Da smo projekt izvedli, pa so pripomogli še: Škofija Novo mesto—Zavod Friderik I. Baraga, župnija Šmihel, župnija Sv. Lenart, stolna župnija Kapitelj, župnija Sv. Janez, župnija Stopiče, Špes—grafični studio, Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel, Varstveno delovni center Novo mesto, Dom starejših občanov Novo mesto, družina Slak, Kapš, Rauh, Gorjanc, Pust, Štravs, Dvojmoč, Lamut, Stupar, g. Jože plavec, g. Marko Hrovat, ga. Rezka Jerin, ga. Elizabeta Kos, ga. Cirila Muhič, OŠ Šmihel, OŠ Drska.
[Best_Wordpress_Gallery id=”13″ gal_title=”oratorij 2015″]