(Nagovor v novomeški stolnici – stolni župnik)
Današnji praznik ima več imen: (1) Marijino očiščevanje, Jezusovo darovanje in svečnica.
Evangelist Luka pravi…ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi..
Po Mojzesovi postavi je bila judovska mati po porodu popolnoma obredno nečista (ni smela sodelovati pri bogoslužju) in sicer 7 dni, če je rodila dečka in 14 dni, če je rodila deklico. V tem času ni smela v svetišče. 8 dan po rojstvu so dečka obrezali in mu dali ime, potem pa je bila mati še 33 dni v stanju očiščevanja za dečka (skupaj 40 dni) oziroma za deklico 66 dni (skupaj 80 dni).
Po 40 oziroma 80 dneh od rojstva dečka oziroma deklice, je bila mati zopet sprejeta v občestvo in takrat je prišla v shodni šotor, pozneje v tempelj ali domačo shodnico, in prinesla v dar enoletno jagnje za žgalno daritev in mladega goloba ali grlico v daritev za grehe. Če je bila revna in ni premogla jagnjeta, je lahko darovala namesto njega dva goloba ali dve grlici, kot to storita Jožef in Marija.
Tako sedaj razumemo besede evangelista Luka ko pravi: Ko so se dopolnili dnevi očiščevanja po Mojzesovi postavi, so prinesli Jezusa njegovi starši v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda in bi dali v daritev dve grlici.
Jezusa sta Jožef in Marija torej darovala Bogu, in sicer v spomin na čudežno rešitev prvorojencev v Egiptu je bil vsak judovski prvorojenec posebna Božja last in bi se moral posvetiti službi v templju. S tem, ko sta Jožef in Marija Jezusa postavila pred Gospoda, ga torej darovala (gre za to, da izpolnita postavo, Jezus že tako pripada Bogu, je njegov sin) se razodene njegovo darovanjsko poslanstvo in to, kar se je začelo 40 dan Jezusovega življenja se dopolni na Kalvariji, popolna daritev Očetu. Od tu torej drugo ime-(2) Gospodovo darovanje.
Tretje, (3) svečnica, pa izhaja iz srečanja Jožefa in Marije v templju s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano. Simeon je v preroškem duhu v tem otroku prepoznal odrešenika in izrekel je znamenite besede: »Zdaj odpuščaš svojega služabnika o Gospod, po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle rešitev, ki si jo pripravil pred očmi vseh narodov, luč v razsvetljenje poganov in v slavo Izraela, svojega ljudstva«.
Simeon pravi, da je Jezus luč v razsvetljenje poganov in v spomin na to srečanje in te besede Cerkev na ta dan blagoslavlja sveče in po tem obredu se praznik tudi imenuje svečnica. Goreča sveča je lepo znamenje Kristusa, ki je luč, ki z upanjem razsvetljuje temo duše, ki z ljubeznijo ogreva od mrazu strahu otrpla srca in vse to z darovanjem samega sebe, kot sveča, ki se použiva, ko gori.
Ko danes držimo v rokah svečo se zavedajmo kakšen pomen ima kot znamenje in blagoslovili smo jo zato, da bi nas vsak dan vabila, da tudi mi v moči krsta postajamo luč drug drugemu, da smo v tem svetu Kristusovo znamenje rešitve.
Starček Simeon razodeva, da se je z Jezusom čas pričakovanja spremenil v čas izpolnitve. Od kar je videl odrešenika in ga sprejel v naročje, lahko v miru umre. Jezus ga je ozdravil strahu pred smrtjo. Kdor se pa ne boji smrti lahko tudi v miru živi, tako Kristus že v to življenje prinaša luč in mir.
Bratje in sestre. Bog želi vstopiti tudi v tempelj našega srca, da nam, kakor Simeonu prinese izpolnitev naših hrepenenj, tolažbo in radost. Odprimo svoja srca, da blagoslov ne bo počival le na svečah, ampak bo gorel v naših očeh in po nas prišel v vsak dom. Amen.