Papež Frančišek je z bulo Misericordiae vultus (Obličje usmiljenja) 11. aprila 2015 napovedal izredno jubilejno leto usmiljenja. V njej je zapisal, da je “naznanil izredni jubilej usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom” (Misericordiae vultus, 3). Sveto leto se bo začelo 8. decembra na slovesni praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja, saj ta liturgični praznik nakazuje, kako deluje Bog že od samih začetkov naše zgodovine. ”Po grehu Adama in Eve Bog ni hotel, da bi bilo človeštvo prepuščeno na milost in nemilost zlu. Zato si je zamislil in hotel Marijo, sveto in brezmadežno v ljubezni (prim. Ef 1,4), da bi postala Mati človekovega Odrešenika. Na težo greha Bog odgovarja s polnostjo odpuščanja. Usmiljenje bo vedno večje od slehernega greha in nihče ne more omejevati Božje ljubezni, ki odpušča” (Misericordiae vultus, 3).
Kaj je jubilejno leto?
Sveta in jubilejna leta so posebna leta, ki jih Katoliška Cerkev posveča verski prenovi vernikov, da bi ti napredovali v veri. Cerkev želi na ta način rasti k pristnejšemu pričevanju ter velikodušnemu služenju ljubezni do bližnjega. Sveto ali jubilejno leto okliče papež vsakih 25 let. Poleg tega pa lahko razglasi sveto leto tudi ob posebej pomembnih obletnicah ali priložnostih krščanskega življenja. Razglasitev svetega ali jubilejnega leta spremljajo nekatera znamenja ali simboli, ki vernikom na primeren način pomagajo doživeti izkustvo velikih krščanskih resnic ter jih vodijo h globljemu odnosu do Gospoda Jezusa Kristusa: romanja, sveta vrata in odpustki.
Sveto leto naj bi spodbudilo prenovo vere in je povezano z izrednim odpustkom. Redno sveto leto je nazadnje razglasil papež Janez Pavel II. leta 2000. Sveto leto usmiljenja je četrto izredno sveto leto, odkar je papež Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel to možnost.
Kaj je zakrament sprave?
Zakrament sprave ali sveta spoved je eden od sedmih zakramentov, ki ga je Kristus dal za naše duhovno ozdravljenje in posvečenje. Postavil ga je na veliko noč, ko je rekel apostolom: »Prejmite Svetega Duha! Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur jih zadržite, so jim zadržani« (Jn 20,23).
Spoved je dar Božje ljubezni. Z grehom zavračamo Božjo ljubezen, ranimo svoje človeško dostojanstvo in škodujemo Cerkvi, katere živi član naj bi bil vsak kristjan. Po daru odpuščanja Boga Očeta se moremo vrniti v občestvo z njim in Cerkvijo. Iskreno priznamo in obžalujemo svoje grehe in sklenemo, da bomo zapustili stranpota in zaživeli novo prijateljstvo z Bogom. Kesanje je znamenje spreobrnjenja. Izraža pripravljenost, da si bomo odslej bolj prizadevali za zvestobo Bogu in njegovim zapovedim.
Kaj so odpustki in pod kakšnimi pogoji lahko prejmemo svetoletni odpustek?
Redna oblika podeljevanja Božjega odpuščanja je zakrament svete spovedi, h kateri spada tudi naložena pokora. Pokora nam je v pomoč, pri premagovanju grešne navade, ki ostane pri grehu. Bog nam pri spovedi grehe odpusti, vendar grešno nagnjenje ali navada pa običajno ostane. Te se postopoma očiščujemo s pokoro na tem svetu ali v vicah “na onem”. S popolnim odpustkom nam je odpuščena – ali bolje rečeno v moči zadostitev Kristusa in vseh svetnikov nadomeščena – zdravilna kazen za naše grehe, ki bi je bili deležni na tem svetu, ali bi jo morali odslužiti v vicah.
Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena. Prejme ga kristjan, ki je pravilno pripravljen pod določenimi pogoji ob pomoči Cerkve, katera v službi odrešenja z oblastjo razdeljuje in naklanja zaklad zadostitev Kristusa in svetnikov. Odpustek je delen ali popoln v tem smislu, da nas delno ali popolnoma reši časnih kazni (časnih posledic), ki jih dolgujemo za grehe. Odpustke moremo prejeti zase ali pa jih naklonimo rajnim« (Katekizem Katoliške Cerkve, št. 1471).
Kakor je bilo v Judovski kulturi odpuščanje vseh dolgov bistvena sestavina svetega leta, tako tudi Cerkev v svetem letu, v redu duhovnega življenja, naklanja odpuščanje vseh dolgov. V službi odrešenja pod določenimi pogoji naklanja popolni odpustek vsem kristjanom, ki so se ustrezno pripravili. Kakor vsak drugi popolni odpustek, je tudi Jubilejni odpustek mogoče prejeti samo enkrat na dan. Mogoče pa ga je nakloniti – v obliki priprošnje – tudi rajnim dušam v vicah.
Katoličan lahko v svetem letu prejme popolni odpustek, če izpolni naslednje pogoje:
- Obišče svetoletno cerkev in je tam pobožno pri sveti maši ali drugi liturgični pobožnosti (hvalnice, večernice).
- Obišče svetoletno cerkev in tam nekaj časa posveti čaščenju Najsvetejšega ali pobožnemu premišljevanju, moli Očenaš, izpoved vere (v katerikoli priznani obliki) in molitev na čast Devici Mariji.
- Posveti nekaj časa obisku ljudi, ki so v potrebi ali stiski (bolniki, zaporniki, osamljeni, starejši ljudje, prizadeti ipd.), v smislu, da roma h Kristusu, navzočem v njih.
- Opravi dejanje spokornosti, da se npr. vsaj en dan odpove kajenju, uživanju alkohola, mesu … Tako zbrani denar pa nameni revežem.
- Podpre z znatnim prispevkom dela verske ali socialne narave: pomoč revnim otrokom, mladini, zapuščenim starejšim ljudem, tujcem, beguncem, misijonarjem.
- Posveti del prostega časa dejavnostim, ki so koristne za župnijsko občestvo ali za skupnost.
Ko je vernik opravil eno od zgoraj naštetih dejanj, pa je za izpolnitev pogojev za pridobitev jubilejnega odpustka dolžan ta dan, lahko pa tudi do dvajset dni prej ali do dvajset dni kasneje:
• opraviti zakramentalno spoved,
• prejeti sveto obhajilo ter
• moliti po papeževem namenu (katero koli molitev).
Prvi pogoj, da smo lahko deležni Božjih darov je namreč, da smo v stanju milosti. Za jubilejni in tudi druge popolne odpustke pa se vrh tega zahteva tudi nenavezanost na greh, tudi mali.
Odpustek ali odveza?
Odpustek je odpuščanje časne kazni pred Bogom za tiste grehe, katerih krivda je že odpuščena z odvezo, ki jo pri spovedi podeli duhovnik. Pri spovedi z molitvijo kesanja priznavamo svoj greh pred nebeškim Očetom. Kesanju sledi odveza, ki jo moli duhovnik v moči svojega posvečenja in po službi Cerkve. Bogato besedilo molitve oznanja, da spokornikova sprava z Bogom Očetom, Sinom, Svetim Duhom in Cerkvijo izhaja iz Očetovega usmiljenja in Kristusove velikonočne skrivnosti.