Na god mučenke sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvene glasbe in glasbenikov smo se cerkveni glasbeniki mestnih župnij zbrali v Baragovem zavodu. Gost srečanje je bil dolgoletni zborovodja, velik ljubitelj lepe glasbe in duhovnik dr. Rafko Valenčič.
Vse zbrane je v uvodu pozdravil stolni dekan dr. Silvester Fabijan, z mislijo, da smo pred oltarjem vsi ena sama Cerkev. Spomnil se je tudi na brate in sestre, ki sedaj prepevajo v nebeškem kraljestvu. Ob tem pa dejal: V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.
V nadaljevanju je povzel besedo dr. Rafko Valenčič. Namesto uvodne molitve smo družno zapeli pesem, Jezus ti si vinska trta.
Nato pa dejal: Petje zahteva veliko več, kot zahteva beseda. Pri petju sodeluje vso človeško telo. Zahteva nek napor. Kdor lepo poje, telo poje.
Za petje pri maši se je potrebno pripravit. Tudi naše grlo je potrebno ogret. Je obveznost, se pa tudi obrestuje. Koncilj pravi, da ima zbor temeljno vlogo pri maši. Glasba je celoviti del maše. Ko duhovnik moli, ni potrebno da pevci pojejo in obratno. Vsak ima svojo vlogo. Potrebno je soglasje med duhovnikom in pevskim zborom. Pevci opravljajo bogoslužno funkcijo s svojim sodelovanjem. Zbor predstavlja vesoljno Cerkev. Prav je, da se to tudi zunaj pokaže.
Psalm pri maši, je odgovor na Božjo besedo , ki smo jo prebrali pri prvem berilu. Zapeti psalm je priložnost, da vsi zbrani pojejo. Nič ni narobe, če bralec Božje besede počasi z določenim poudarkov prebere psalm.
Na vprašanje kdo določa kriterije za mašna in pevska besedila, je odgovoril: »Mašna in pevska besedila morajo biti odobrena od Rima. Bogoslužje ureja škof za svojo škofijo. Vsaka škofijska konferenca mora imeti komisijo, ki to potrdi.
Ko ne vemo, kako bi molili, ali kaj bi molili, vzemimo v roke Sveto pismo in preberemo ali zapojemo psalm, s tem se pridružimo vesoljni Cerkvi.
Slika in beseda: Anica Mušič
november, 23.11.2019
